Mehanizem fibromialgije

Razmišljanje Barbare Gros.

Moje osebno razmišljanje o tem, kaj fibromialgija je in od kod prihaja.

Bolniki s fibromialgijo imajo/imamo izredno podobne simptome kot bolniki z mikrovaskularnimi težavami (je vseeno ali na srcu, v glavi, očeh…) in bolniki s spazmom večjih, manjših in mikro žil.

Fibromialgija bi lahko bila problem mikrocirkulacije in slabe izmenjave kisika in hranil s tkivom. In če za trenutek pozabimo kaj so zdravnike stoletja učili, namreč da mikrocirkulacija ni pomembna, ter ne povzroča težav, pa si zamislimo, da bi fibromialgija lahko bila problem mikrocirkulacije, bi to lahko pojasnilo popolnoma vse……bom razložila zakaj tako mislim.

1.

Do rahlih okvar v mikrocirkulaciji oz v okvari vazodilatacije (slabo širjenje žil) pride pri večini ljudi s staranjem. Do tega pride zaradi treh stvari: konstantnih manjših vnetij, manjka NO (dušikovega oksida), oksidativnega stresa. Oksidativni stres je posledica življenjskega stresa ali pretiranega gibanja – slednjega so ljudje s fibromialgijo imeli večinoma v obilju. Manjko NO pride zaradi oksidativnega stresa in drugih genskih ali vnetnih dejavnikov, ki še niso povsem znani.

Konstantna manjša vnetja so bolniki s fibromialgijo imeli leta in leta, navadno nezdravljena. Vemo da so jim skupne vnetne (morda celo avtoimune) bolezni, ki so ta vnetja povzročale, pa je vseeno ali govorimo o atipičnih alergijah in intolerancah, ali revmatskih boleznih, histaminski intoleranci, ponovni aktivaciji mastocitov ali kakih drugih avtoimunih boleznih. Zadnje raziskave pa govorijo tudi v prid temu, da nekatere poškodbe skeleta in mišičja puščajo enake vnetne posledice stalnega nizkostopenjskega vnetja v žilah še leta dolgo po samem traumatičnem dogodku.

Torej so imeli ljudje s fibromialgijo čisto preveč rizičnih faktorjev prisotnih leta in leta dolgo. Vnetij niso zavirali, ker medicina ni bila dovolj razvita, da bi jim pomagala, bolezni so ostajale neodkrite.

Če vzamemo samo alergologijo kot primer vnetnih procesov v naših telesih, ki se je dogajal leta dolgo nezdravljen. Alergologija je bila dolga leta tako slabo razvita veja znanosti, da niso poznali ne alergij, kjer so aktivna iIgG protitelesa, ne Mast cell activation disorder, niti histaminske intolerance, niti MCS (ki ni oblika alergije, ampak v bistvu zastrupljenost), niti nobene atipične alergije, ki je niso mogli dokazat s hitrimi kožnimi testi. Ti bolniki niso/nismo bili ne zdravljeni, ne razumljeni, naša telesa pa so bila stalno, leta in leta tudi preplavljena s histaminom, pa če drugega ne so se naša telesa leta dolgo borila kot pri hudi bolezni. Od tega smo bili na smrt utrujeni. Histamin povzroča vnetja v telesu (taka kot ko nas piči osa, le da jih znotraj telesa večinoma ne vidimo). Poleg tega pa histamin širi žile. Kapilare so bile stalno vnete in razširjene.

Ker jih/nas niso zdravili in so nam govorili, da nam nič ni (mnogi od nas smo bili na urgenci vsak mesec na injekcijah, na alergološki pa so nas zavračali, češ da so standardni testi negativni in da ne spadamo k njim, čeprav smo imeli vse klinične znake, nekateri celo kot bi bili tik pred anafilakso, so vnetja seveda še lažje udarila naprej, recimo da zaradi stalne razširjenosti žil ali pa zgolj zaradi stalnih vnetij in borb telesa z alergenom – udarila so ta vnetja na mikrožile, na mikrocirkulacijo. Čim se okvari vazodilatacija (širjenje žil – žile v bistvu zgubijo prožnost) v mikrokapilarah (ali pa recimo da pride do kakih drugih vnetnih posledic, spazmov, stenoz, fizičnih nepravilnosti, slabe izmenjave v stenah žil, poškodb na žilicah, endotelijska disfunkcija…), pa čeprav so zdravnike učili, da to ni nič nevarnega, pa v resnici žilice delujejo povsem drugače kot v normaln zdravih razmerah.

Kaj se dogaja v telesu? Če hodiš kot tak bolnik prehitro, ali če ti zaradi stresa naraste pritisk, kri čez čiste žile, bogate s kisikom in hranili pride do mikrožil, v mikrokapilarah pa snovi ne morejo skozi. Žile ne delujejo kot bi bilo treba. Najprej nekaj njih, na stotine njih, na tisočine njih, šele ko je problem v stotisočih mikrožilah pride do težav. Ne naredi se pravilna, dovolj hitra in učinkovita izmenjava, ne pridejo hranila in kisik v celoti in normalno do tkiv. Še več, pritisk ki ob tem nastane, če recimo tečemo, hodimo navkreber, lahko drobne žilice še dodatno poškoduje in jih celo uniči. Vidne ishemije – odmiranja- pa so zaznana šele po doooolgih letih preobremenitev, saj je žilic tako zelo mnogo, 2000-3000 na 1mm.

Če ležiš, je pritiska premalo, ti povsem logično, kot je pri fibri pogost pojav, roka/noga mrtviči. Ko vstaneš ob navalu boli tkivo/živec/mišica…. Seveda stalno vnetje lahko povzroči vnetje/poškodbe živcev, vnetje tkiv, mišic…

Seveda ni nujno, da gre tu za problem mikrožilic. Lahko gre za problem kapilar ali arteriol na katerih so okvare, zaradi katerih gredo žile pogosto v krč, spazm. Izmenjava kisika in hranil tudi v teh primerih ne deluje kot je treba in povzroča bolečine. Posledice so podobne. Enako če pride do endotelijske disfunkcije na katerihkoli žilah. Tkiva kričijo, daj mi kisik, daj mi hrano…pljuča delajo, kisik v velikih žilah je normalen, ampak v tkiva ne pridejo, male žile ne delajo, kisika tkiva ne dobijo dovolj, zato tkiva bolijo. In dolga leta traja, da so posledice tudi vidne Ker male žile niso vidne na nobeni moderni aparaturi. Nima niti ena dovolj velike resolucije.

Seveda obstaja še ena možnost, zakaj bi prišlo lahko še dodatno do okvarjene vazodilatacije in slabe presnove v mikrožilah. Znano je, da tako različni virusi, ki bivajo dolgoročno v telesu, kot npr. Epstein barr ali bakterije, kot je limska borelioza najlažje ponovno tiho a vztrajno napadejo, se ponovno aktivirajo, v času velikega stresa za telo, ko so obrambna protitelesa zmedena in obremenjena.

Tako da teorija o tem, da je povzročitelj ena zunanja zadeva, ki še vedno prebiva v nas, povsem mogoče drži ali vsaj dodatno vpliva na razvoj fibromialgije. Veliko bolnikov ima namreč povišana IgM protitelesa na borelijo kar stalno, čeprav je to res nenavaden pojav..jasno je, da stalno sveže borelije nimajo, na infekcijski pa jih/nas odslavljajo. Veliko bolnikov s fibro je tudi prebolelo Epstein Barra ali Citomegalo virus ali kakšnega od herpes virusov v hudi obliki. Obstaja možnost, da je slednje vplivalo na specifična vnetja ali okvare drobnih žil ali poškodb na žilicah, ter se ta hip odraža v spodaj opisani obliki. Novejše raziskave namreč govorijo v prid temu, da EBV izrazito vpliva sploh na SKU.

Torej vse kaže na to, da je povzročitelj ena od ne dovolj poznanih bolezni, predvsem pa ne dovolj zdravljenih bolezni, ki je posledično vplivala na razvoj poškodb endotelija (notranje plasti žilic), ki so pripeljale do okvare v sistemu – pa je vseeno ali gre za slabo presnovo zaradi okvare žile ali zaradi spazma na večjih žilicah ali žilah, ali zaradi okvarjene vazodilatacije ali spremenjene oblike mikrožilic (slednje so dokazane pri bolnikih s SKU – iz raziskav Stanfordske univerze iz leta 2019). Posledice so v vseh primerih zelo podobne.

2.

Ljudje s fibro imajo velikokrat migrene, glavobole. Mehanizem migrene še ni popolnoma točno raziskan. Najbrž tudi zato, ker gre za dogajanje v mikrožilicah, ki jih s sodobnimi aparati ne morejo videt od blizu. Nek zunanji dejavnik, triger, kot je svetloba, menjava toplo-mrzlo , čokolada…sproži izločanje kemije v možgane, ki povzročijo krčenje in širjenje žil ter posledično po hitrem širjenju ekstremno močno utripajočo bolečino. V kolikor bi bil to problem mikrožil, bi bilo jasno, zakaj mehanizem še ni natančno odkrit, vsekakor pa je jasno, da fibro bolniki imajo v velikem številu ta problem. Če vzamemo v zakup, da pri migreni stisne žilice, ki ne dobivajo dovolj krvi in hranil v možgane, ter potem v procesu razširitve povzroči bolečino, bi migrena lahko bila problem malih žil.

Neelastične, slabo pretočne ali spastične žile posledično povsod po telesu namreč povzročajo bolečino (primer pri velikih žilah, kjer se zgodi enako: angina pektoris, kap…. ). Vzeti moramo v zakup, da mikrožile oskrbujejo več kot 70% našega telesa in da veliko njih skupaj lahko naredi
podobne posledice kot ena velika žila (dokaz: mikrovaskularna angina in infarkt – čeprav so zdravnike učili drugače, primeri bolnikov po svetu v praksi kažejo precej drugače, namreč da je infarkt možen in se dogaja v 5% t.i. neobstruktivnih srčnih bolezni, ali če vzamemo za primer MVD možganov in njene posledice – alheimer).

Vse skupaj tudi pojasnjuje to, da v kolikor te boli katerikoli drug del telesa in se v njem dogaja podobno kot pri migreni, da se tega niti ne da zaznat z nobeno napravo, jasno pa je, da tudi boli enako mnogo kot migrene, le na drugem koncu telesa. Ker male žile, ko jim ne dela mikrocirkulacija ali gredo v spazm vresnici zelo zelo bolijo. Bolečina je fizična, ni samo v glavi.

3.

Mnogi bolniki s fibro imajo dokazane ishemije v možganih, vidne na MR-ju. Ponekod na izvidih celo piše poleg, da je možna slaba pretočnost. Nekateri imajo celo vidne lezije. Nekateri celo dokazano MVD. Ponekod pa nevrologi še povedo poleg, da je to okvara, v bistvu poškodba kot posledica migren. Tudi to kaže na slabo pretočnost kapilar. Zaradi velikih posledic, ker je okvarjenih tako veliko mikrožilic skupaj, je celo evidentirana. Mnogo let nepretočnosti naredi poškodbe na možganih. Mnogo let nepretočnosti ali ena sama nekajminutna nepretočnost naredi posledice na srcu. Zakaj jih ne bi tudi drugod? Zadeva celo možno napreduje…ishemije na srcu vemo v kaj se razširijo in to v končni fazi čez leta niso heci. Kaj če se to dogaja tudi drugod po telesu? Mikrožile so vendarle vsepovsod.

4.

Ljudje s fibro so utrujeni. Celo CFS in fibro štejejo kot zelo podobni bolezni, ker imata podobne simptome. V kolikor ne bi delovale mikrožilice kot je treba, ter več delov telesa ne bi bilo oskrbljenihs krvjo kot je treba, bi bila utrujenost s tem pojasnjena. Poleg tega je tudi popolnoma jasno, zakaj se ne morejo regenerirati. Ker telo sistemsko ne dela. Nobeno miganje ne spodbudi cirkulacije, ker sistem cirkulacije po nekaterih delih telesa ne dela kot je treba. Nobeno jačanje mišic ne pomaga, ker telo nima dovolj kisika. Tega kisika niti zmerit ne moreš, ker navadni merilci kisika merijo samo kisik v velikih arterijah ali lokalno na delu telesa.

Tukaj pa pljuča proizvedejo dovolj kisika, hranila lepo krožijo po krvi, vendar ne pride do izmenjave v tkivih. Tkiva kričijo, daj mi kisik, daj mi hrano, odpelji strupe… vendar mikrokapilare te izmenjave ne naredijo kot je treba, ampak okrnjeno. S trudenjem žilam še vedno uspe nekako pririnit kisik do tkiv, za ceno izčrpanosti organizma ob tem pehanju za kisik, hranila. Ne moreš se regenerirat. Okvarjeno je. Tudi ni nič čudnega, da posledično ljudje s fibro spijo zelo veliko ur na dan in da tudi podnevi počivajo.

5.

Ljudje s fibro pravijo, da z njihovo ščitnico ali ostalimi hormoni nekaj ni v redu,ko pa gredo na meritve, pa kaže da je vse ok, enako kot s kisikom. Telo kriči, rabim hormone….hormoni pa ne pridejo do direktne izmenjave. Dokazovali so tudi, da zdravila za inzulinsko rezistenco pomagajo bolnikom s fibro. Ali bi bilo možno, da gre za isti problem? Zaradi zdravil pride do lažje izmenjave sladkorja v tkiva, ker sama presnova ne dela. Isto kot pride pri kalcijevih antagonistih do lažje izmenjave kisika, ker širijo žile in olajšajo izmenjavo. Bolniki s fibro imajo dovolj inzulina in vsega, le do tkiv te zadeve ne pridejo v pravi obliki. Vse to bi bilo pojasnjeno, če bi ta teorija o mikrocirkulaciji, ki ne dela kot jetreba, držala.

6.

Ljudje s fibro imajo brain fog. V kolikor bi fibra bila problem mikrožilic in slabe mikrocirkulacije, bi bilo povsem jasno, zakaj ne morejo jasno razmišljati kadar so zelo utrujeni. Neprekrvavljen človek ne more trezno razmišljat in se dobro koncentrirat. Povezave ne delujejo.

7.

Ljudem s fibro pomaga toplota. Pogosto imajo tudi raynoldovo bolezen. Če si predstavljamo, da si nekaj podobnega, čeprav ni nujno, da je krč, lahko je slaba vazodilatacija ali vnetne spremembe, ki povzročajo otečenost ali obloženost žil ali poškodbe ali nimam pojma kaj vse je možno, dogaja tudi drugod po telesu, morda z drugim ali podobnim razlogom, je jasno, da bi fibra lahko bila problem malih žil. Male žile so povsod, lahko je to sistemska bolezen, ne le bolezen rok.

To je bilo tudi jasno povedano na kongresu o mikrovaskularni bolezni v Londonu septembra 2019. Slaba prekrvavitev povzroča, da te zebe. Mikrožilice se razširijo na toplem – normalno da ti paše toplota. Tudi žilice, ki imajo okvarjeno elastičnost odreagirajo boljše na toploti. Seveda kot sem rekla, ni nujno, da gre samo za vazodilatacijo ali okvarjen endotelij, ali zvite žilice, poškodbe na njih, lahko gre za spazme drobnih žil, ki povzročajo enake posledice kot okvarjena vazodilatacija ali karkoli drugega od tega, kar vnetja lahko žilam vse povzročajo.

Poleg tega se telesa pacientov s fibro izredno slabo prilagajajo toploti. Ne poznam točnega mehanizma kaj se zgodi ob menjavi temperature, vendar sklepam, da če mene vsak dotik mrzlega od začetka boli kot bi me tepel, da je to zato, ker se žila ne zapre, skrči, ne obvaruje me pred mrazom. Enako kot me zaboli v možgane, kadar se menja svetloba, pa se mi zenica ne skrči tako hitro, kot bi se morala in imam pred sabo trdo temo, kadar pridem iz svetlobe na temnejše, ker se zenica tudi v obratni smeri ne prilagodi. Traja precej dlje za prilagoditev kot pri ostalih ljudeh, ki jim te zadeve delujejo. Zato nas tudi ves čas zebe in se težko prilagajamo tudi nenadni toploti. Te drobne žile očitno vplivajo tudi na kožo in njeno reagiranje.

8.

Ljudje s fibro imajo pogosto težave z očmi. V kolikor bi bil to problem mikro žilic, bi bil problem oči s tem pojasnjen in tudi problem migrenske aure. Jasno je, da okvarjena cirkulaciija dolgoročno lahko povzroči poškodbe vidnega živca, ali vsaj spremembe na njem. Lahko povzroči tudi slabe funkcioniranje povezave oči-možgani. Če povezavo nekaj zablokira, dobiš motnje v vidnem polju. Ljudi tudi bolijo drugi deli telesa. Zakrčene ali slabo prehodne mikrožile, ki ne dobavljajo krvi/kisika kot je treba bolijo. Zelo bolijo. (meni osebno so se migrene zmanjšale za 90% odkar jemljem zdravila za mikrovaskularno angino, isto poročajo drugi bolniki z isto boleznijo, ko se pogovarjam z njimi širom po svetu – vsem nam pomagajo tudi pri bolečinah v hrbtu, vratu, rokah, nogah, kolkih….bolečina ne mine, je pa manjša kot prej).

9.

Take sorte bolezen je sistemska bolezen in če je dokazano tako pri žilnih boleznih kot pri sladkorni, da so v teh primerih srce, oči, možgani in ledvica povezani, zakaj ne bi bile tudi v teh primerih, oz. popolnoma možno je, da so sistemsko okvarjene žilice po veliko delih telesa – kot rečeno je to že od stroke priznano dejstvo, ni več ugibanje. Mikrožile so povsod po telesu in oskrbujejo več kot 70% telesa. Ljudje z mikrovaskularno angino, z mikrovaskularno boleznijo možgan, pa celo tudi ljudje z antifosfolipidnim sindromom trpijo za istimi težavami kot bolniki s fibro– vsi imajo migrene, so utrujeni, z bolečinami v očeh, izsušeno sluznico, bolečinami po telesu, z netipičnimi alergijami ali intolerancami….in vsi imajo probleme z mikrocirkulacijo, čeprav zaradi različnih vzrokov (vemo, da pri APS niso okvarjene žile, ampak je kri »lepljiva«, vendar je problem s cirkulacijo podoben). V kolikor so težave ljudi z okvarami v mikrocirkulaciji tako zelo podobne težavam bolnikov s fibro, je zelo možno, da gre pri fibri v resnici za problem mikrožil.

V končni fazi je bilo v septembru 2019 na mednarodni konferenci o mikrovaskularni angini v Londonu s strani zdravnikov potrjeno, da je mikrovaskularna bolezen sistemska bolezen, ki se pojavlja najmanj na srcu, očeh, ledvicah in v glavi. Zakaj se ne bi še kje drugje, recimo na hrbtu, vratu, ramenih, kolkih, pljučih…?

10.

Marsikateri bolniki imajo težave s slabo pretočnostjo v žlezah slinavkah, solznih žlezah. Imajo suhe oči, suho grlo, so brez sline. Vemo, da na nastanek sline, solz.. vpliva actilholin, ki posledično širi žile, da s pomočjo kalcija naredi slino. Če se žila ne razširi, se posledično ne more naredit slina, oz. ne taka količine le te. Pri slabi mikrocirkulaciji te sline niti ne poriva naprej po kanalu. Enako je s solzami. To tudi pojasni dejstvo, da ljudje nimajo še nujno Sjogrena, pa vendarle nimajo sline/solz. Poleg tega neprekrvavljeni solzni kanali ne morejo ustvarit toliko solz kot prekrvavljeni. Neprekrvavljeni vodi za slino ne morejo ustvarit toliko sline kot prekrvavljeni. Niti je ne morejo porinit naprej. Tudi to pokriva teorijo problemov z mikrocirkulacijo oz. govori v prid teoriji.

11.

Bolniki s fibro imajo pogosto zmanjšan seratonin. Seartonin je v prvi vrsti vazokonstrikor in krči žile. Morda pa telo zazna, da so žile prevečkrat nerazširjene in samodejno noče pošiljat dodatnega seratonina v žile, da telo obvaruje dodatnih krčitev žil in dodatnih poškodb. Tudi ta teorija govori v prid tega, da je fibra povezana z mikrocirkulacijo.

12.

Veliko bolnikov s fibro jamra o nevroloških težavah. Mikrožile oskrbujejo živce s krvjo in v kolikor pride do vnetja žilic, je jasno, da lahko pride posledično do okvar živcev (primer artritis, vasculitis…). Slednjo povezavo – da nizkostopenjsko vnetje v žilah povzroča posledice na živcih, ki razvijejo dodatna vlakna, so nevrologi pri dogajanjih v glavi že dokazali. Nič čudnega ni, če ti potem roke drevenijo, če čutiš mravljince v rokah, nogah, če se ti vrti… Vnetje naredi svoje v mikrožilicah in le to posledično naprej naredi težave na živcih, saj je to dvoje povezano. Ravno tako bi od tega lahko prišlo celo do vnetja mielinske ovojnice, kar podpirajo nekatere teorije o firbromialgiji. Še bolj pa do posledic na mitohondrijih. To spet podpira idejo o fibri kot problemu mikrocirkulacije.

13.

V kolikor bi vnete, poškodovane ali drugače prizadete mikrožilice naredile posledice na živcih ali njihovih delih, ne bi bilo popolnoma nič čudnega, če bi telo, kot obrambni sistem v tem počasnem, leta trajajočem procesu slabšanja fibromialgije pri pacientih, začelo proizvajat dodatno hipersenzibilnost na žičnih končičih, kot pravijo, da se pri bolnikih s fibro razvijajo. No, slednje je s strani nevrologije tudi dokazano, da se pri vnetjih žil zgodi. O tem obširneje razlaga zelo znan nevrolog Perlmutter z univerze v Miamiju. Nekako skuša telo zaščitit človeka na vse možne načine.

Osebno mislim, da tudi ta del podpira teorijo o slabi mikrocirkulaciji. Seveda je mehanizem lahko drug. Živci vsekakor z bolečino od nekdaj sporočajo telesu, glavi, da naj nekaj napravi. Bolečina, ki jo živci pošiljajo naprej je namreč signal, da je nekaj narobe, ter da mora tudi glava nekaj napravit od zunaj, da se bodo reči spremenile, pozdravile, ne le telo samo od znotraj. Če se leta in leta in leta ne odzivamo na bolečino, je morda tudi to vzrok, da telo sporoča vedno več in več in več, da ga boli…telo kriči, da ga bomo ja slišali. Vendar ga ne slišimo…še naprej se delamo, da nič ni, ne upoštevamo ga. Ali je potem čudno, da razvije dodatne končiče, da po eni strani prekontrolira, če se je zmotilo, po drugi pa da pošilja dodatne signale glavi in telesu?

14.

Mikrovaskularna angina bi v tem primeru bila del fibromialgije oz. obratno, fibra bi se imenovala mikrovaskularna bolezen. Ali vsaj bolezen pretočnih motenj. Saj so slednje lahko zelo zelo različne, pa povzročajo podobne posledice. V tem primeru bi fibra lahko nekih primerih napadla srce. Isto bi MVD, ki je mikrovaskularna bolezen možganov, bila del sistemske mikrovaskularne bolezni – fibre, ki je napadla možgane. Če bi pač ta teorija držala.

15.

V kolikor gre za problem mikrocirkulacije, bi bilo seveda moteno tudi odvajanje odpadlih snovi iz telesa, posledično bi bilo logično, da smo utrujeni, saj bi bili na nek način zastrupljeni.

16.

Če temu dodamo ogromno stresa vsakdanjega življenja, nam je jasno, da se v telesih zadržujejo tako strupi, kot prevelika količina stresnih hormonov v primeru slabe mikrocirkulacije mnogo dlje, kot priostalih ljudeh brez te sorte mikrocirkulacijskih problemov. V tem primeru se ne poškodujejo le celice kot take, poškodujejo se tudi živci, tkivo, najbolj verjetno na dolgi rok tudi organi. To seveda v primeru, da bi ta teorija držala.

17.

Še okrog vnetja…pri mikrovaskularnih zadevah v trenutkih napada bolečine je zagotovo vidno vnetje. Odvisno kje se pojavi… npr . pri napadu srca se vidi v povišanem troponinu, kadar človeka napadejo pljuča rtg čudežno kaže kot da bi imel emfizem (pa ga nima), izmerili so na MR ljudem s fibro, da je aktiven center za bolečino, vidi pa se tudi, ko imajo migreno, kadar jim na glavo udari, nekaterim ta vnetja udarijo na revmatske bolezni – tudi tam se vidi vnetje , pa tudi izmerit se ga da, le povezujejo ga napačno, od kod vzrok…in tako na vseh koncih telesa v akutnem stanju….če bi pač moja teorijadržala.

Seveda pa v tem primeru ne more biti enotne terminologije povišanega samo enega vnetnega parametra, saj gre za sicer po površini obsežne, vendar težko merljive zadeve z vidika današnjih možnosti merjenja, ki si jih niti ne znamo vedno razlagat (vemo recimo, da kar lep procent miokardnih infarktov ne spremljajo standardni dejavniki tveganja – niti rizični dejavniki, niti mednarodno določeni dejavniki, kot so povišan troponin, LBBB, negat. T-valovi ipd.) in se zgodijo tudi v vsaj 5% pri t.i. neobstruktivnih oblikah srčnih bolezni, tudi pri mikrovaskularni angini, še veliko pogosteje pa pri vazospastični).

18.

Bolezen se razvija izredno počasi. Če razmišljamo v smeri, da mikrovaskularni sistem pokriva 70% vse direktne izmenjave s tkivi, pomeni, da je vsaka kapilara zelo mikro – to pomeni, da jih je tako ogromno, da če ena sama umre, kapitulira, da se to nikjer ne pozna (povprečno kot rečeno jih je 2000 ali več na 1mm). Z leti in leti pa ne funkcionira dobro čedalje več in več teh žilic in v glavi ali srcu zato traja leta in leta da pride do ishemij. Enako posledico povzroča, kadar prihaja do spazmov množično in pogosto. Pri fibromialgiji traja leta in leta, da pride do okvar – vendar dokazano pride. In zelo počasi napredujejo. Kar ne pomeni, da niso nevarne in da ne napredujejo, predvsem pa zelo izrazito poslabšujejo kvaliteto življenja. Obstruktivne posledice pripisujejo drugim dejavnikom kot so leta, geni in podobno. Čeprav so v teh primerih vsaj po moji teoriji posledica stalnih slabšanj izmenjave kisika in hranil s tkivi. Ne razvijajo se te težave pri vseh ljudeh na istih mestih. Pri enih na enih mestih, pri drugih na drugih mestih telesa. Vedno pa na več mestih.

Bolečine se tudi selijo. Po mojih izkušnjah so odvisne od dela telesa, ki si ga najbolj uporabljal, ali so bili v preteklih urah, dneh najbolj na udaru. Kar je logično, ker tja je udarila s polnim tokom kri, ki je male žilice niso zmogle. Kri so vračale ali slabo presnavljale, nekatere so se celo strgale. Tkivo je ostalo brez zadostnih količin kisika in hranil. Zato boli. In miganje, sploh pretirano gibanje, ga ne dovede nazaj. Obratno, počivanje pomiri žilice in spravi kisik do tkiv.

19.

Znano dejstvo je, da imajo mikrovaskularno angino v mnogo večjem procentu ženske. Zakaj ni znano. Tudi fibromialgija v veliko večjem procentu prizadane ženske kot moške.

Jasno mi je, kot pravim, da so zdravnike leta in leta učili o (ne)pomembnosti mikrožil, oz. da so učilibodoče zdravnike popolnoma drugače, kot jaz zdaj postavljam tezo. Vendar je dejstvo, da je mikrovaskularno delovanje izredno neraziskano. Še manj vazospastično. Sklepam, da če se mikrovaskularen problem kakršnekoli oblike pojavi na drugem koncu telesa, da lahko pride isto do precej neprijetnih posledic, kadar zadeva ne deluje že leta in leta oz. je vneta že leta in leta. Teh žilic je med 2000-3000 v 1mm in ta hip ne obstaja nobena naprava, ki bi videla vanje. Niso raziskane.

Samo sklepali so, da imajo veliko vlogo samo ostale žile, na mikro ravni pa ne povzročajo škode. Sploh ker se tudi obnavljajo ali naredijo bajpase. Ena žilica najbrž dejansko ne, ker jo pokrije ostala miliarda mikrožilic. Če so okvarjene in slabo delajo v velikem procentu, pa je stvar zagotovo drugačna. Vsaj kardiologija to že ve. Ne moremo pa ene žilice od znotraj pogledat ne s PetCT-jem, ne z MR-jem, ne s scintigrafijo, ne z ničemer. Šele ko se jih okvari več in telo že intenzivno kriči in začne kazati jasne znake trpljenja na tistem delu, se vidi zgolj z gama kamero s preiskavami kot je perfuzijska scintigrafija, pa še to le v akutni fazi – govorim za srce. Tudi spazme se težko določi. Če se jih med preiskavo slučajno sproži in posname. Sicer pa težko.

Vse raziskave, ki so jih na to temo (fibra v povezavi z mikrocirkulacijo) delali v tujini potrjujejo to tezo(celo par sem jih našla), vendar so bile delane na premajhnem vzorcu ljudi in njihovi raziskovalci so premalo glasni. Poleg tega je farmacevtska industrija prehud lobi in ji ni v interesu najti vzrok fibromialgije, ker je lažje in lepše te ljudi držat na antidepresivih in se delat da ne vedo, kaj fibra je. Pa preveč je bolnikov s fibromialgijo. Žal.

Še enkrat poudarjam, da je to moje osebno razmišljanje, ki morda sploh ni smiselno, saj nisem študirala medicine. Ker pa mora človek vedno dopuščat možnost enostavnih rešitev, saj jih ima narava najraje, pa še vedno verjamem, da obstaja možnost, da imam vsaj malo prav.

Barbara Gros
Dopolnjena verzija, december 2019

Delite naprej ...

Podobne objave